NOVA SLOVENSKA UMETNOST

KRST POD TRIGLAVOM

Slika 1: Krst pod Triglavom – del scenografije (fotografija: Jože Suhadolnik)
Slika 2 (fotografija: Jože Suhadolnik)

»Po propadu razvitomodernistične ideologije stila, ki je enkraten in nezgrešljiv kot prstni odtisi in neprimerljiv kot človeška telesa, so se proizvajalci kulture lahko obrnili samo v preteklosti: imitirajo že mrtve stile in govorijo skozi maske, z glasovi, ki so se ohranili v imaginarnih muzejih neke nove globalne kulture.«
(F. Jameson)

I.
Večina koncepcij množične kulture – Banjaminova teza o izginotju avre s telesa umetnine, množična kultura kot industrija zavesti pri njegovih dlje živečih kolegih t. i. Frankfurtske šole, Lascheva teorija o transformaciji množične kulture v kulturo narcisizma, kjer je »posameznik bolj kot s predmeti obkrožen s fantazijami,« najbolj neposredno Jamesonova koncepcija postmodernizma kulture multinacionalnega kapitalizma je utemeljena v dejstvu, da (Lasch, The minimal self) »je učinek moderne tehnologije na kulturo enak njenemu učinku na materialno produkcijo.« Še bolj dosledna (v smislu direktne aplikacije Kritike politične ekonomije na interpretacijo kulture) bi bila tale Jamesonova trditev: »... menjalna vrednost je generalizirana do te mere, da je zabrisana uporabna vrednost.« V subjektu »generalizacije menjalne vrednosti« ni težko prepoznati množičnih medijev oziroma njihove propagandno-reklamne funkcije, prek katere so v proces transformacije vpotegnjene tudi »klasične«, predindustrijske, od množične produkcije na videz neodvisne umetnostne dejavnosti – literatura, slikarstvo in kiparstvo, gledališče, klasična glasba... Status »umetnine« torej že davno ni več stvar njene »popolnosti« niti ne več kritikov kot privilegiranih mest vedenja in presoje iz časov mnenjskega tiska liberalnega kapitalizma, pač pa propagandne (medijske) mašinerije, ki določen umetnostni produkt (s potrebnimi predikati) šele vpiše v polje vedenja potencialnih potrošnikov. Predstavitev, nekdaj povsem arbitrarna zadeva v odnosu na kulturno produkcijo, je torej nujno postala eden od bistvenih, če ne celo odločilni moment produkcije »umetnine«. Dvojne reakcije na »neverjetno« publiciteto, »izjemen« medijski preboj t.i. Neue Slowenische Kunst, glasbe Laibacha, gledališča SESTER SCIPION NASICE in slikarstva Irwina – evforično navduševanje (nad nečim, česar marsikdo, v primeru gledališča SSN, glede na »interni« značaj Marije Nablocke, niti ni izkusil empirično, pač pa le prek medijev) in ogorčeno odklanjanje (češ – zakaj so deležni toliko pozornosti prav oni, medtem ko večina njihovih »stanovskih« kolegov ni deležna niti besede), torej spregledajo prav odločilni moment promocije kot produkcije (postmodernistične) »umetnine«. Edino na tem mestu relevantno vprašanje bi torej bil dvom o postmodernističnem značaju kulturne produkcije NSK v Jamesonovem smislu kulture multinacionalnega kapitalizma, ki evocira vprašanje »avtentičnosti«. To na tem mestu ni vezano le na »modernistično ideologijo enkratnega stila«, pač pa hkrati na »ideologijo enkratnega socialnoekonoskega (in s tem kulturnega) sistema«.

II.
Sprememba pojma identitete, kot jo je detektiral Lasch, zadeva tako spremembo percepcije samega sebe, kot »zunanjega sveta«. Oboje je izgubilo svojo težo, določenost in kontinuiteto. Identiteta je postala nedoločena in problematična. Sama »realnost« je zgolj v produktih medijske mašinerije, »identičnih kopijah originala, ki ga nikoli ni bilo«. Sodobni umetnostni produkciji to ni nekaj zunanjega, pač pa so vsi ti medijsko producirani dozdevki in hkrati sama produkcija dozdevkov njen legitimni del, zunanja meja je, kot pri promociji, postala notranja meja (postmodernistične) umetnine. Ta tako tudi ni več ne – ideološka, ideološka imagerija in besednjak sta postala predmet artistične transformacije, konstitutivni del besednjaka in imagerije nove kulturne produkcije.
Tako kot ni več »prave« resničnosti, ni »prave« zgodovine. Zgodovina je postala ogromna zbirka slik in podob, zgodovina umetnosti zakladnica različnih stilov, katerih poreklo je za notranjo konsistenco postmodernistične umetnine povsem irelevantno.

III.
Tretji primer »postmodernističnega sprevračanja zunanje meje v notranjo in s tem transformacije artističnega objekta je odnos postmodernistične kulturne produkcije do kritiške refleksije, ki ni »zunanji« v smislu od mesta produkcije »umetnine« ločenega početja, pač pa konstitutivni del same produkcije. Kritika je postala stvar umetnika samega, pri čemer ne gre toliko za »zaprtje« interpretaciji »odprte« modernistične umetnine, kot za dejstvo, da sprememba objekta zahteva radikalno spremembo same interpretacije, na kar opozarjajo že refleksije lastnega početja, ki tvorijo konstitutivni del delovanja vseh treh predstavnikov NSK. Toda – če je likovna produkcija Irwina dosledna v kritiško-teoretskih principih, je pri gledališču Sester Scipion Nasice stvar še povsem odprta. J.L.



NOVA SLOVENSKA UMETNOST

Slika 1: Krst pod Triglavom – postavitev spominske plošče ob slapu Savice
Slika 2: Krst pod Triglavom – CD, 6. januarja 1986
Slika 3: Del propagandne akcije retrogardističnega dogodka KRST POD TRIGLAVOM je tudi kovček za duhovno uporabo, ki ga je za Cankarjev dom izdelala cehovska združba, design studio NK. Kovček je namenjen sodobnemu popotniku v svetu. Na sliki: tak popotnik Lado Kralj s kovčkom za duhovno uporabo dne 29. januarja 1986. (fotografija: Goran Schmidt)
Slika 4: Predstavitev kovčka za duhovno uporabo v Drami SNG Ljubljana, 30. januarja 1986 (fotografija: Tone Stojko)

Retrogardistični dogodek KRST POD TRIGLAVOM sodi v kontekst štiriletne akcijske in programske organizacije GSSN kot projekt tretje faze, faze RETRO KLASIKE.
Z vstopom v tretjo fazo je bila predvidena dokončna realizacija ideje in poetike retrogardizma in soočenje delovanja GSSN z delovanjem slovenskih gledališč in nacionalnih institucij.
Ustvarjalni postopek za realizacijo Retrogardističnega dogodka KRST POD TRIGLAVOM, ki je bil takrat imenovan RETROGARDISTIČNI DOGODEK KRST PRI SAVICI, se je začel dne 1984, takoj po premieri Retrogardističnega dogodka Hinkemann, projekta iz prve faze delovanja GSSN. Tega dne se je v pogovoru z vodjo programskega sveta Goranom Schmidtom GSSN dogovorilo o postopkih priprave projekta, ki bi se kot prvi samostojni projekt CD realiziral na velikem odru, in o datumu premiere, ki je bil takrat načrtovan za 8. februar, pa tudi o možnostih za njegovo realizacijo.
13. junija 1984 je bil oddan sinopsis, v katerem je GSSN razložilo vsebinske razsežnosti retrogardistične interpretacije Prešernove pesnitve KRST pri Savici s poudarkom na motivu prekrščevanja, ter likovni in tekstualni usmerjenosti načrtovane uprizoritve.
17. junija 1984 je GSSN podpisalo pogodbo s CD. V pogodbi se je formuliral dogovor, po katerem je bilo GSSN dolžno do 15. januarja 1985 oddati natančno pripravljeno režijsko knjigo, ter z ozirom na likovno orientacijo projekta tudi VIDEO kaseto, v kateri je bila predvidena natančna eksplikacija vsebine, tehnološke razsežnosti in približna ocena finančne zahtevnosti načrtovanega projekta.
Režijska knjiga in VIDEO kaseta sta bili oddani 24. januarja 1985, z desetdnevno zamudo zaradi tehničnih težav pri realizaciji VIDEO kasete.

Režijska knjiga in VIDEO kaseta sta bili 17. septembra predloženi v oceno programskemu svetu CD. Večina predstavnikov programskega sveta je imela pomisleke glede načrtovanega datuma premiere in naslova KRST PRI SAVICI z obrazložitvijo, da uprizoritveni koncept vsebinsko preveč odstopa od istoimenske Prešernove pesnitve. Seja se je zaključila s sklepom:
Člani programskega sveta se z obrazložitvijo gledališkega projekta KRST PRI SAVICI strinjajo in ga podpirajo soglasno.

Pravno je bila realizacija projekta potrjena 4. oktobra 1985 na seji sveta CD, ki se je zaključila s sklepom:
- Projekt KRST PRI SAVICI se preimenuje v KRST POD TRIGLAVOM.
- Datum premiere KRST POD TRIGLAVOM bo 9. februarja 1986, oz. dva dni pred ali po tem datumu (citat).
Dokončna realizacija projekta se je pričela 1. decembra 1985 ob desetih zjutraj, datum premiere pa se je prestavil na četrtek, 6. februarja 1986 ob enaindvajseti uri.

Intenzivna priprava režijske knjige in VIDEO kasete je potekala v novembru in decembru leta 1984 in januarja 1985. Ustvarjalni postopek in realizacija režijske knjige, kot je predstavljena v priloženem dokumentarnem gradivu, se je odvijala v pogojih ustvarjalne komunikacije dramaturga, scenografa in režiserja. Kasneje so se jim pridružili še kostumografi, oblikovalci glasbe in tehnični izvajalci.
Dramaturg je predložil fabulo, ki je bila sestavljena iz linearnega zaporedja dogodkov in atmosfer, z dramatičnim poudarkom na prelomnih, kriznih dogodkih iz slovenske nacionalne kulture.
Linija subjekta je bila že od vsega začetka izločena kot osnovna dramaturška linija in se je brez podrobnejše psihološke razgradnje gradila vzporedno, prepletajoč se s prvo zgolj v osnovnem motivu prekrščevanja.

Ob tem je simultano potekal proces realizacije režijske knjige:
- Izdelava skic
- Tekstualni opis dogajanja
- Tehnološki opis
- Navedba in vsebinska utemeljitev retro-citata

Šele potem, ko je bila postavljena osnovna dramaturška, režijska in scensko-likovna konstrukcija, so se delovnemu procesu priključili oblikovalci glasbe, ki jim je režiser razložil estetsko in atmosfersko vizijo posameznih sekvenc; kostumografi, katerih naloga je bila izdelati kostume, ki bi osmislili tako vsebinsko kot likovno funkcijo nastopajočih subjektov, ter tehnični izvajalci, ki so se lotili izdelave maket, nekaterih najbolj kočljivih statističnih izračunov, ter računalniško grafičnih izračunov vizure gledalca z ozirom na dvorano in zamišljeno scensko postavitev.
Za oblikovno finalizacijo režijske knjige je bila potrebna še likovna obdelava skic, ki so jo izvedli člani slikarske skupine IRWIN in računalniški zapis tekstualnih opomb k skicam.
Temu je sledilo snemanje VIDEO kasete. Snemanje VIDEO kasete je pomenilo prenos vseh vizualnih in tekstualnih informacij iz režijske knjige, ki jim je bila dodana še čutna dimenzija glasbe in vizualne kontinuitete v drug, tehnološko razvitejši komunikacijski medij.

Potem, ko sta bili režijska knjiga in VIDEO kaseta oddani v oceno umetniškemu svetu CD, se je ustvarjalni proces na Retrogardističnem dogodku KRST POD TRIGLAVOM za nekaj mesecev prekinil. V februarju, marcu, aprilu in maju 1985 je GSSN realiziralo Retrogardistični dogodek Marija Nablocka – projekt druge faze delovanja GSSN, katerega premiera je bila 25. maja 1985.
Takoj po 17. septembru 1985, ko so člani programskega sveta CD soglasno podprli uprizoritveni koncept Retrogardističnega dogodka KRST POD TRIGLAVOM, so se začele organizacijsko-finančne in tehnične priprave.
V tem obdobju je bil ključnega pomena nastop producenta Igorja Pobigajla, ki je izdelal okvirni predračun ter predvidel in sestavil izvedbeno skupino. V septembru in oktobru je bil sestavljen natančen seznam izvajalcev in izvedbene skupine, izdelani so bili vsi načrti in izračuni za realizacijo scenografije in kostumografije, sestavljen je bil natančen plan za propadandno akcijo, ki jo vodi Studio NK.

Z novembrom pa se je začelo intenzivno obdobje realizacije. V delavnicah je potekala realizacija scenografije in kostumografije, pričela se je medijska akcija, ki je obsegala objave v Delu, tiskanje informativne brošure, postavljanje plošče pri Slapu Savice, tiskanje prvega plakata, izdelava kovčka za duhovno uporabo, snemanje za tv Sarajevo... Ustvarjalna ekipa je začela z intenzivnimi pripravami na začetek dela z izvajalci. Dramaturgi so pripravili vzorčni dramski tekst, sestavljen iz tekstualnih retro-citatov, ki je v formi dramskega besedila obsegal vsebinsko in fabulativno linijo režijske knjige. Tekst je bil zamišljen kot pripomoček za delo z igralsko skupino ter podrobnejšo režijsko-mizanscensko razgradnjo posameznih sekvenc. Režiser se je pogovarjal s koreografom, oblikovalci glasbe in luči ter z dramaturgom in scenografom preverjal finalne vizualne in mizanscenske rešitve, scenograf pa je kontroliral realizacijo scenografije. Od 1. do 26. decembra so potekale kondicijske in koreografske vaje z izvajalci. Vzporedno so se z deli že izdelane scenografije preverjale tehnološke zmogljivosti odra ter uporabnost realiziranih produktov. Po prvem januarju pa se je začel proces vsestranske realizacije projekta. Toda šele na prvi kontrolni vaji 26. januarja 1986, se je uprizoritveni koncept Retrogardističnega dogodka KRST POD TRIGLAVOM tehnološko in umetniško preveril in potrdil v svoji celoti.

GLEDALIŠČE SESTER SCIPION NASICE